Šala za starše

“Ni težava samo v tem, da starši primerjamo otroke, temveč tudi sebe z vsemi drugimi. Skrbi me, ko vidim poplavo različnih priročnikov in oglasov: postanite verzija 2.0, postanite hiperčlovek,” pravi dr. Tristan Rigler, ki deluje v Enoti za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Starši so od nekdaj primerjali otroke, je pa to zdaj veliko bolj poudarjeno in očitno, k čemur je pripomogla sodobna tehnologija. Ob tem poudarja, da so priročniki za uspešno starševstvo problematični, saj ni univerzalnega recepta za vzgojo. Otroci so si preprosto preveč različni. V podkastu ponudi tudi razmislek o tem, da starši pogosto prevzemajo odgovornost namesto svojih otrok, in razloži, da se štirim osnovnim tipom vzgoje (avtoritarna, avtoritativna, demokratična in razpuščena) pridružuje še peti način: kaotična vzgoja. Normalizira tudi nestrinjanja in razhajanja v družini in pravi, da je pričakovano, da se kdaj tudi prepiramo. Če se zgodi, da izbruhnemo, pa je prav, da se z otrokom o tem pogovorimo, lahko se opravičimo, predvsem pa razložimo, zakaj se je to zgodilo.

Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati. *Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.

Klara Bojanovič Machado živi v državi, ki v večini nima niti dne plačanega porodniškega dopusta. In zaračunava astronomske cene za porod, če nimaš urejenega zavarovanja. V porodnišnici so ženske po vaginalnem porodu 24 ur, v službo gredo že pri otrokovih šestih tednih. Navaden vaginalni porod v določenih zveznih državah stane približno 20 tisoč dolarjev, carski rez pa tudi čez sto tisoč. Kaj to pomeni za tiste, ki nimajo urejenega zavarovanja, kako poplačajo dolg tisti, ki nimajo finančnih sredstev? Zakaj mora imeti noseča ženska, ki vstopa v Združene države, na tekočem računu vsaj deset tisoč dolarjev? Maša Mlakar Plemeniti pa živi blizu, v Avstriji. Pravi, da je tam nosečnica upravičena do posebnega varstva, prednost je, da so ženske med nosečnostjo in štiri mesece po porodu zaščitene in jih ne smejo odpustiti. Prepovedano je tudi delo od 20. do 6. ure, ker lahko škodi zdravju matere in otroka. V večini primerov so prosti tudi nedelje in prazniki. V Avstriji je lahko ženska z otrokom doma do njegovega drugega leta, je pa tam velika težava nega bolnega otroka, saj jim po zakonu pripada le teden dni, pogosto si morajo nato vzeti dopust.

Mojca Dominiković živi na Islandiji, v mestu Höfn, eno uro letenja stran od Reykjavika. Roditi je odšla z letalom. Nosečnice se morajo, če živijo na podeželju, 14 dni pred porodom tudi preseliti v mesto s porodnišnico, če bi prišlo do prezgodnjega poroda. Pravi, da je na Islandiji dobro poskrbljeno za nosečnice in tudi za otroke, nosečnost vodijo babice, ginekolog se oglasi samo, če pride do zapletov. Niso obremenjeni z ocenami dojenčkov, otroka so stehtali šele štiri ure po porodu. V Švici, razlaga Žiga Tručl, je prav tako dobro poskrbljeno za nosečnice, kar tam izstopa, pa so stroški za vrtec. Tudi zato po njegovih besedah 2/3 Švicark ni zaposlenih za poln delovni čas, razlog so visoki stroški predšolske vzgoje, ki so lahko celo tako visoki, da porabijo eno plačo samo za to. Čeprav jima s partnerko življenje v Zürichu ustreza, se pogosto pogovarjata tudi o vrnitvi v Slovenijo - zaradi stroškov in predvsem bližine družine, saj se v Švici lahko zaneseta le drug na drugega.

Gordon Neufeld je eden največjih strokovnjakov na področju vzgoje. Je oče petih otrok, dedek sedmih vnukov. Je razvojni in klinični psiholog, ki piše o dobrobiti navezanosti otroka na starše. Zdrava navezanost namreč otroka opremi za življenje, mu zagotovi orodja, da se zna spopasti z izzivi, poleg tega pa je znak, da ima pri starših vedno trdno oporo in razumevanje, ko to potrebuje. Gordon Neufeld poudarja, da danes živimo v veliki krizi zaupanja v starševstvo in o tem, da družabna omrežja vse bolj krhajo naše odnose z otroki.

… Je stavek, ki ga ne želi slišati nobena od sogovornic, a je vendar del njunih življenj s šolajočimi se najstniki. Mojca Černigoj Bizjak pravi, da je nekoč verjela, da bo imela dva neproblematična otroka, saj sta s partnerjem stroga in dosledna. Zdaj se, kot številni starši najstnikov, ki preizkušajo meje, po nedavnem incidentu v šoli sprašuje, kaj je šlo narobe. “Počutim se, kot da nisem opravila svoje starševske vloge in sem, če rečem v najstniškem jeziku: “failala”, neuspela.” Sin je med petminutnim odmorom na šolskem stranišču prižgal petardo, fant iz višjega razreda pa jo je odvrgel v straniščno školjko, ki se je nato razletela. Mama treh deklet Andreja Košnik pa se spominja dogodka, ko je starejša hči zamajala njene predstave o vzgoji in vrednotah. Pa tudi o veri, ko ji je dejala nekaj v smislu ‘jaz v to tvoje sra*** ne verjamem’. Sogovornici podkasta Šala za starše poudarjata, da je pogovor vezivo družine, a tudi to ni zagotovilo, da otrok ali najstnik ne bo počel lumparij, neumnosti, preizkušal in presegal meje in naredil česa, na kar ne bo ponosen.

Življenje z najstniki. Kako preživeti vsakodnevne izpade? Kdaj se zaveš, da je tvoj otrok najstnik? Kako gradiš zaupanje z njim? Si bolj prijatelj ali starš? Kaj pa pogovori - o spolnosti, drogah, alkoholu? Ali biti iskren o svojih najstniških zablodah, kako odreagirati na kakšno najstniško muho? O tem in še marsičem se v Šali za starše pogovarjamo z dvema mamama tovrstnih primerkov - z Mojco Černigoj Bizjak in Andrejo Košnik.

“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja Afrodita Kordež, ki dodaja, da na koncu njenega delovnega dne in vsake obravnave največ šteje prav zadovoljstvo staršev in otrok.

Kakšni so mejniki za izgovarjavo zahtevnih glasov? Kdaj naj bi otrok rekel r, zatresel jezik, kdaj naj bi uporabljal šumnike? Kaj mora enojezični otrok znati pri dveh letih? Kaj je pričakovano pri štiriletniku? Kako vemo, da je otrok govorno pripravljen za vstop v šolo? Kdaj je čas, da otroka pediater ali starši peljejo na obravnavo k logopedu? Na ta in druga vprašanja odgovarjata logopedinji Sanja Premović in Katarina Tomić, tudi ustanoviteljici Logopedske hiške, spletne vadnice za otroke s težavami v govoru. Poleg vsega naštetega poudarjata tudi negativen učinek zaslonov, ki so pogosto krivci za zakasnitev govora pri otroku.

Kaj storiti, ko otrok meče hrano po tleh, kriči v knjižnici ali se noče obuti? Kako mu na primeren in sočuten način postaviti meje? O tem se pogovarjamo s psihologinjo Lejo Mauko. Razlaga, kateri so pokazatelji, da je otrok razvajen in zakaj moramo potomcem že od malega postavljati meje. Na kakšen način pa to počnemo, kako ubesedimo mejo? In kako razlikovati med mejami, ki so življenjsko pomembne in otroku omogočajo varnost ter med mejami, ki so “premične”? Kako ne podajati mešanih signalov, kaj je sočutna vzgoja in kaj pretirana odzivnost?

Štiriintridesetletna Mojca in petintridesetletni Jure Žove sta zakonca in podjetnika, ki sta se odločila, da ne želita imeti otrok. V trinajstih letih zveze, od tega v sedmih letih zakona, sta se o tem veliko pogovarjala. Njuni prijatelji imajo otroke, pogosto ju kdo vpraša, kdaj se bosta tudi sama odločila za ta “logični korak”. Ko odgovorita, da se ne bosta, ju velikokrat odpravijo, češ, saj še imata čas. Poudarjata, da spoštujeta druge starše, zanju so superheroji, sebe pa v tej vlogi preprosto ne vidita. Pravita, da se imata zelo rada in otrok ni edini način za potrditev ljubezni ali za iskanje smisla življenja.

Imam dovolj mleka? Je dojenček pravilno prisesan na dojko? Kaj je sesalna zmeda in ali mu naj ponujam dudo? Lahko pijem mleko, če dojim? Zakaj so dojke otrdele in boleče? Kako in kdaj naj odstavim otroka? Na ta in druga vprašanja o dojenju odgovarja Romana Božnar Brzin, mama treh otrok, diplomirana babica in mednarodna svetovalka za laktacijo.

Jerneja Kern je diplomirana babica in strokovnjakinja za dojenje, ki ima tri otroke in tri povsem različne porodne zgodbe. Prvega otroka je rodila z induciranim porodom brez kakršnih koli anestetikov, drugega otroka prezgodaj, s carskim rezom v 28. tednu zaradi preeklampsije, tretjega pa s svojimi popadki v samo nekaj urah, tako hitro, da je mož skoraj zamudil porod! Pripoveduje o svojih osebnih in strokovnih izkušnjah ter razliki med carskim rezom in vaginalnim porodom. Ob poslušanju priporočamo izvajanje Keglovih vaj.

Pediatrinja in mama treh otrok dr. Anja Radšel odgovarja na pogosta vprašanja staršev v visoki sezoni prehladnih, virusnih in bakterijskih okužb. Kaj storiti, ko dojenček prvič “zakuha”? Kdaj in kako pri otrocih zbijati telesno temperaturo? Z obkladki? Zeljnimi listi? Naj bodo oblačila topla ali lahka? Kaj so vročinski krči in zakaj je pomembno, da so starši mirni, da otroka opazujejo in se primerno odzovejo? Prav tako sva jo vprašali, ali lahko gre malček z gostim zelenim smrkljem v vrtec, kako prepoznati RSV in bronhiolitis, pa tudi starše, ki so doktorji Googla.

Magistrica psihologije Maja Maša Šömen pravi, da je zgodnja prepoznava in diagnostika obporodne oziroma poporodne depresije prvi pogoj, da lahko zagotovijo ustrezno obravnavo nosečnice ali mame. Ključna simptoma obporodne depresije sta znižano razpoloženje in izguba interesov, ta dva simptoma morata trajati vsaj dva tedna. Za postavitev diagnoze obporodne depresije pa naj bi bili prisotni še štirje simptomi: motnja pozornosti/koncentracije, upočasnjenost/utrujenost, motnje hranjenja/motnje spanja, občutek manjvrednosti/brezvrednosti ter s tem povezani občutki krivde in samomorilne misli. Zboli lahko vsaka, zanjo lahko zboli tudi moški, Maja Maša Šömen pa pravi, da je zdravljenje zelo uspešno, če ženska pride hitro in dobi ustrezno obravnavo.

Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore. Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.

Kako je živeti s šestimi otroki? Kakšna je logistika? Kakšen je stroškovnik, je podoben kot pri vodenju malega podjetja? Kakšna je domača rutina, kdo vstane najprej, kako si umijejo zobe? Ali jedo skupaj za mizo? Kaj če se eden upre in noče jesti, je upor skupnostni? Kdaj imata partnerja čas zase in zakaj Vesna pravi, da se morda ne bosta ustavila pri šestici?

“Kdaj bo pa gost kak oče?” - Zdaj! In to dva. Marko Gregorc ima tri otroke, Jernej Komac pa je svežepečeni oče. Govorita o neprespanih nočeh, ko si v mislih odrecitiraš vse poznane kletvice, pa o partnerstvu in pogledu na (spremenjeno) žensko telo. Tudi o tem, da je ChatGPT nič proti temu, da se v telesu razvije novo, tvoje bitje.

Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?

Pred otrokovim šestim mesecem starosti starši postanemo strokovnjaki za kuhanje na sopari, eksperti za teksturo in barvo blata v plenici in poznavalci palete alergenov. A kako se odločiti, katerim smernicam slediti? Koščki ali kašica? Bučka ali banana? Kdaj jagode in ali si res upam uvesti arašidovo maslo? Gostja je prehranska svetovalka Ana Zrimšek.